{"id":5564,"date":"2015-01-10T12:06:58","date_gmt":"2015-01-10T11:06:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.iztoknet.com\/modest\/?page_id=5564"},"modified":"2015-03-02T00:35:11","modified_gmt":"2015-03-01T23:35:11","slug":"kresovanje-2012","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.modest.si\/?page_id=5564","title":{"rendered":"Kresovanje 2012"},"content":{"rendered":"<p><strong>Kresovanje 2012<\/strong><\/p>\n<hr \/>\n<p><em><b>Nagovor kardinala Franca Rodeta pri ma\u0161i za domovino na Vali\u010dni vasi<\/b><\/em><\/p>\n<p><em><strong>23.06.2012, Vali\u010dna vas<\/strong><\/em><\/p>\n<p><em>Po razpadu sovjetskega imperija in komunisti\u010dne ideologije se nam je ob koncu 20. stoletja ponudila prilo\u017enost za samostojno dr\u017eavo.<\/em><\/p>\n<p><em>Potem ko je dr\u017eava Karantanija v 10. stoletju izginila iz zgodovine, nismo imeli ve\u010d nobene mo\u017enosti ustvariti lastno dr\u017eavo glede na na\u0161 geopoliti\u010dni prostor in na na\u0161e \u0161tevilo. Vklju\u010deni smo bili v Sveti rimski imperij kot del dednih kronovin habsbur\u0161ke hi\u0161e vse do leta 1918. Potem je pri\u0161la Jugoslavija, prva in druga. Tretje ni bilo in je ne bo.<\/em><\/p>\n<p><em>Lastna dr\u017eava \u2013 nedoumljivi dar Bo\u017eje previdnosti: dar za tiso\u010dletno zvestobo Kristusu in Cerkvi, izziv za novo rast.<\/em><\/p>\n<p><em>S tem se je polo\u017eaj slovenskega \u010dloveka bistveno spremenil. Iz anonimnega ljudstva smo postali suveren narod, z jasno istovetnostjo in prepoznavnim obrazom. Ta temeljni premik nas navdaja z zdravim ponosom in utrjuje na\u0161o samozavest. Spra\u0161ujem se, ali se zadosti zavedamo te kolosalne spremembe v na\u0161i zgodovini? Ali je dr\u017eavna samostojnost pre\u017earila korenine na\u0161e kolektivne zavesti? Ali smo do\u017eiveli \u2013 ali do\u017eivljamo \u2013 24. junij 1991 kot radikalni prelom med tem, kar je bilo prej, in tem, kar je temu sledilo? Spra\u0161ujem se, koliko so te misli navzo\u010de v na\u0161ih vzgojnih ustanovah? Ali na\u0161a \u0161ola vzgaja dr\u017eavljansko zavest; ali spodbuja k spo\u0161tovanju dr\u017eavnih simbolov? Ali navaja mladi rod k prelomu s totalitarno preteklostjo in njenimi simboli?<\/em><\/p>\n<p><em>Rekli boste: \u00bbKako naj \u010dutimo, da smo pre\u0161li v novo obdobje slovenske zgodovine, ko toliko stvari spominja na prej\u0161nje \u010dase?!\u00ab In imate prav. V tem je veliki izziv z prihodnja leta. Kriza, ki jo pre\u017eivljamo skupaj z drugimi narodi, ni samo gospodarska, ampak je predvsem kulturna in moralna; je kriza evropske zavesti; je kriza kr\u0161\u010danske civilizacije in posledi\u010dno je kriza slovenske istovetnosti.<\/em><\/p>\n<p><em>V novem dr\u017eavnem ustroju nismo dali pravega mesta temeljnim vrednotam slovenske samobitnosti: te vrednote so kr\u0161\u010danske in evropske. Mnogi se v na\u0161em prostoru vztrajno upirajo temu, da bi dali Cerkvi mesto, ki ji gre. Ne priznavajo ji domovinske pravice. Najraje bi jo potisnili na rob dru\u017ebe, v zasebno sfero, da bi bila \u010dim manj opazna, \u010dim manj vplivna v javnosti, nemo\u010dna in dale\u010d od \u017eivljenja. Lo\u010ditev Cerkve in dr\u017eave pojmujejo kot potiskanje Cerkve na stranski tir, kar bi bilo v resnici diskriminacija vernih in kr\u0161enje dr\u017eavne nevtralnosti. Vse to je na grob na\u010din pri\u0161lo do izraza v nedavni parlamentarni debati o zakonu o verski svobodi. Ne razumem tega sovra\u0161tva do vsega, kar je skozi stoletja veljalo za temelj slovenstva in je na\u0161im prednikom dajalo upanje in mo\u010d, osmi\u0161ljalo njihovo \u017eivljenje in smrt. Dodajmo \u0161e nekaj, kar nas bremeni in ote\u017euje na\u0161o pot v prihodnosti: nismo se jasno odpovedali kriminalni preteklosti, nismo obsodili strahotnih zlo\u010dinov in krivic prej\u0161njega re\u017eima, kakor so to storili drugi evropski narodi.<\/em><\/p>\n<p><em>Ob dnevu dr\u017eavnosti velja razmi\u0161ljati o pomenu in vlogi moralnih vrednot za narod in dr\u017eavo. Naj nam bo jasno, da brez njih narod in dr\u017eava ne moreta shajati. Brez vrednot lahko shaja diktatura, demokracija ne! Teh vrednot pa ne proizvaja politika: ne predsedstvo dr\u017eave, ne dr\u017eavni zbor, ne politi\u010dne stranke. Proizvajajo jih druge instance civilne dru\u017ebe: dolo\u010deni intelektualni krogi, dru\u017eine z \u017eivo tradicijo, samostani kot \u017eari\u0161\u010da kulture in duhovnosti, predvsem pa Cerkev in duhovna gibanja v njej. Dr\u017eava mora tem instancam dati potreben prostor za delovanje na vseh podro\u010djih, v kulturi in \u0161oli. Z njimi mora sodelovati in jih podpirati. Zgodovinsko gledano so te instance \u2013 v na\u0161em primeru v prvi vrsti Cerkev \u2013 najbolj zanesljivi vir duhovnih vrednot, brez katerih nobena dru\u017eba ni niti trdna niti uspe\u0161na. Te vrednote so kakor gorivo, ki omogo\u010da normalno delovanje dr\u017eavne ustroja. Dr\u017eava potrebuje stalni dotok teh energij. \u010ce teh primanjkuje, dr\u017eavni zbor slabo deluje in mu grozi zastoj. Razpase se korupcija, prevladuje sebi\u010dnost mo\u010dnih in nasilnih. Nimam vtisa, da se slovenska javnost zadosti zaveda tega problema, da je na\u0161a demokracija brez vrednot obsojena na moralni propad in gospodarski polom, da lahko postanemo dru\u017eba nasilja in izkori\u0161\u010danja.<\/em><\/p>\n<p><em>Dr\u017eava ni nikoli dokon\u010dno zgrajena. Dr\u017eavo gradimo vsak dan, vsak na svojem mestu. Dr\u017eava je \u017eiv organizem, ki raste, ki dr\u017eavljanom omogo\u010da rast in razcvet vseh njihovih sposobnosti, jim odpira nove mo\u017enosti za uveljavitev njihovih talentov v dobro in blagor vseh.<\/em><\/p>\n<p><em>V slovenskem narodu je dosti skritih energij, dosti duhovnega potenciala, dosti pameti in volje, dosti znanja in ustvarjalnosti, dosti po\u0161tenosti in delavnosti, da iz Slovenije naredimo domovino, kjer bo prijetno bivati, domovino plemenitih in dobrih ljudi, gospodarsko uspe\u0161no, kulturno in duhovno bogato, domovino, ki nam bo v ponos in bo spo\u0161tovana v svetu.<\/em><\/p>\n<p><em>Ob tem pa ne pozabimo, kje smo, kdo smo in koliko nas je: dva milijona na dvajset tiso\u010d kvadratnih kilometrov. To naj nas navaja k skromnosti, ni pa nam treba stalno poudarjati na\u0161e majhnosti. Zdi se, da je to na\u0161 psihi\u010dni problem, ta ob\u010dutek zemljepisne omejenosti in \u0161tevil\u010dne majhnosti. Res je, da se nimamo kam \u0161iriti, da so meje zakoli\u010dene. Toda, \u010de se ne moremo razmahniti v prostoru, se lahko vzpenjamo v vi\u0161ave in prodiramo v globine. Tu ni meja. Mo\u017enosti moralne veli\u010dine in kulturnega vzpona so pred nami. V tem bomo na\u0161li svojo dopolnitev in sre\u010do na tem svetu in v ve\u010dnem kraljestvu pri Bogu.<\/em><\/p>\n<p><em>kardinal Franc Rode<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kresovanje 2012 Nagovor kardinala Franca Rodeta pri ma\u0161i za domovino na Vali\u010dni vasi 23.06.2012, Vali\u010dna vas Po razpadu sovjetskega imperija in komunisti\u010dne ideologije se nam je ob koncu 20. stoletja ponudila prilo\u017enost za samostojno dr\u017eavo. Potem ko je dr\u017eava Karantanija v 10. stoletju izginila iz zgodovine, nismo imeli ve\u010d nobene mo\u017enosti ustvariti lastno dr\u017eavo glede na na\u0161 geopoliti\u010dni prostor in na na\u0161e \u0161tevilo. Vklju\u010deni smo bili v Sveti rimski imperij kot del dednih kronovin habsbur\u0161ke hi\u0161e vse do leta 1918. Potem je pri\u0161la Jugoslavija, prva in druga. Tretje ni bilo in je ne bo. Lastna dr\u017eava \u2013 nedoumljivi dar Bo\u017eje previdnosti: dar za tiso\u010dletno zvestobo Kristusu in Cerkvi, izziv za novo rast. S tem se je polo\u017eaj slovenskega \u010dloveka bistveno spremenil. Iz anonimnega ljudstva smo postali suveren narod, z jasno istovetnostjo in prepoznavnim obrazom. Ta temeljni premik nas navdaja z zdravim ponosom in utrjuje na\u0161o samozavest. Spra\u0161ujem se, ali se zadosti zavedamo te kolosalne spremembe v na\u0161i zgodovini? Ali je dr\u017eavna samostojnost pre\u017earila korenine na\u0161e kolektivne zavesti? Ali smo do\u017eiveli \u2013 ali do\u017eivljamo \u2013 24. junij 1991 kot radikalni prelom med tem, kar je bilo prej, in tem, kar je temu sledilo? Spra\u0161ujem se, koliko so te misli navzo\u010de v na\u0161ih vzgojnih ustanovah? Ali na\u0161a \u0161ola vzgaja dr\u017eavljansko zavest; ali spodbuja k spo\u0161tovanju dr\u017eavnih simbolov? Ali navaja mladi rod k prelomu s totalitarno preteklostjo in njenimi simboli? Rekli boste: \u00bbKako naj \u010dutimo, da smo pre\u0161li v novo obdobje slovenske zgodovine, ko toliko stvari spominja na prej\u0161nje \u010dase?!\u00ab In imate prav. V tem je veliki izziv z prihodnja leta. Kriza, ki jo pre\u017eivljamo skupaj z drugimi narodi, ni samo gospodarska, ampak je predvsem kulturna in moralna; je kriza evropske zavesti; je kriza kr\u0161\u010danske civilizacije in posledi\u010dno je kriza slovenske istovetnosti. V novem dr\u017eavnem ustroju nismo dali pravega mesta temeljnim vrednotam slovenske samobitnosti: te vrednote so kr\u0161\u010danske in evropske. Mnogi se v na\u0161em prostoru vztrajno upirajo temu, da bi dali Cerkvi mesto, ki ji gre. Ne priznavajo ji domovinske pravice. Najraje bi jo potisnili na rob dru\u017ebe, v zasebno sfero, da bi bila \u010dim manj opazna, \u010dim manj vplivna v javnosti, nemo\u010dna in dale\u010d od \u017eivljenja. Lo\u010ditev Cerkve in dr\u017eave pojmujejo kot potiskanje Cerkve na stranski tir, kar bi bilo v resnici diskriminacija vernih in kr\u0161enje dr\u017eavne nevtralnosti. Vse to je na grob na\u010din pri\u0161lo do izraza v nedavni parlamentarni debati o zakonu o verski svobodi. Ne razumem tega sovra\u0161tva do vsega, kar je skozi stoletja veljalo za temelj slovenstva in je na\u0161im prednikom dajalo upanje in mo\u010d, osmi\u0161ljalo njihovo \u017eivljenje in smrt. Dodajmo \u0161e nekaj, kar nas bremeni in ote\u017euje na\u0161o pot v prihodnosti: nismo se jasno odpovedali kriminalni preteklosti, nismo obsodili strahotnih zlo\u010dinov in krivic prej\u0161njega re\u017eima, kakor so to storili drugi evropski narodi. Ob dnevu dr\u017eavnosti velja razmi\u0161ljati o pomenu in vlogi moralnih vrednot za narod in dr\u017eavo. Naj nam bo jasno, da brez njih narod in dr\u017eava ne moreta shajati. Brez vrednot lahko shaja diktatura, demokracija ne! Teh vrednot pa ne proizvaja politika: ne predsedstvo dr\u017eave, ne dr\u017eavni zbor, ne politi\u010dne stranke. Proizvajajo jih druge instance civilne dru\u017ebe: dolo\u010deni intelektualni krogi, dru\u017eine z \u017eivo tradicijo, samostani kot \u017eari\u0161\u010da kulture in duhovnosti, predvsem pa Cerkev in duhovna gibanja v njej. Dr\u017eava mora tem instancam dati potreben prostor za delovanje na vseh podro\u010djih, v kulturi in \u0161oli. Z njimi mora sodelovati in jih podpirati. Zgodovinsko gledano so te instance \u2013 v na\u0161em primeru v prvi vrsti Cerkev \u2013 najbolj zanesljivi vir duhovnih vrednot, brez katerih nobena dru\u017eba ni niti trdna niti uspe\u0161na. Te vrednote so kakor gorivo, ki omogo\u010da normalno delovanje dr\u017eavne ustroja. Dr\u017eava potrebuje stalni dotok teh energij. \u010ce teh primanjkuje, dr\u017eavni zbor slabo deluje in mu grozi zastoj. Razpase se korupcija, prevladuje sebi\u010dnost mo\u010dnih in nasilnih. Nimam vtisa, da se slovenska javnost zadosti zaveda tega problema, da je na\u0161a demokracija brez vrednot obsojena na moralni propad in gospodarski polom, da lahko postanemo dru\u017eba nasilja in izkori\u0161\u010danja. Dr\u017eava ni nikoli dokon\u010dno zgrajena. Dr\u017eavo gradimo vsak dan, vsak na svojem mestu. Dr\u017eava je \u017eiv organizem, ki raste, ki dr\u017eavljanom omogo\u010da rast in razcvet vseh njihovih sposobnosti, jim odpira nove mo\u017enosti za uveljavitev njihovih talentov v dobro in blagor vseh. V slovenskem narodu je dosti skritih energij, dosti duhovnega potenciala, dosti pameti in volje, dosti znanja in ustvarjalnosti, dosti po\u0161tenosti in delavnosti, da iz Slovenije naredimo domovino, kjer bo prijetno bivati, domovino plemenitih in dobrih ljudi, gospodarsko uspe\u0161no, kulturno in duhovno bogato, domovino, ki nam bo v ponos in bo spo\u0161tovana v svetu. Ob tem pa ne pozabimo, kje smo, kdo smo in koliko nas je: dva milijona na dvajset tiso\u010d kvadratnih kilometrov. To naj nas navaja k skromnosti, ni pa nam treba stalno poudarjati na\u0161e majhnosti. Zdi se, da je to na\u0161 psihi\u010dni problem, ta ob\u010dutek zemljepisne omejenosti in \u0161tevil\u010dne majhnosti. Res je, da se nimamo kam \u0161iriti, da so meje zakoli\u010dene. Toda, \u010de se ne moremo razmahniti v prostoru, se lahko vzpenjamo v vi\u0161ave in prodiramo v globine. Tu ni meja. Mo\u017enosti moralne veli\u010dine in kulturnega vzpona so pred nami. V tem bomo na\u0161li svojo dopolnitev in sre\u010do na tem svetu in v ve\u010dnem kraljestvu pri Bogu. kardinal Franc Rode<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":3925,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5564"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5564"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5564\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5868,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5564\/revisions\/5868"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3925"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5564"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}