{"id":5587,"date":"2015-01-10T12:56:13","date_gmt":"2015-01-10T11:56:13","guid":{"rendered":"http:\/\/www.iztoknet.com\/modest\/?page_id=5587"},"modified":"2015-03-02T00:48:14","modified_gmt":"2015-03-01T23:48:14","slug":"romanje-rim-2010","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.modest.si\/?page_id=5587","title":{"rendered":"Romanje Rim 2010"},"content":{"rendered":"

Romanje Rim 2010<\/strong><\/p>\n

\n

Torek, 26. 4 2010 \/ Iz Ljubljane do Rima<\/em><\/strong><\/p>\n

Zjutraj te\u017eko vstanem, ker sem se odpravila spat v zgodnjih jutranjih urah. Pospravim zadnje stvari v kov\u010dek in ga zaprem. Janez (na\u0161 prijatelj) \u017ee \u010daka na naju v avtomobilu, ker je mislil, da je odhod\u00a0 ob 5. 30 uri. Skupaj se odpravimo proti voja\u0161nici Franc Rozman Stane. V sebi \u010dutim malce nemira pred potovanjem. Ne dajem mu velike pozornosti, da se ne bi razrastel. Ve\u010dina potnikov je \u017ee tam, ko prispemo do avtobusa. Poslovimo se. Rezerviram si sede\u017e v spodnjem nadstropju in po\u010dakam na Toneta. Nekaj minut po \u0161esti zapustimo Ljubljano. Pred nama za mizo sedita Barbara (zdravnica) in Jo\u017ee (voja\u0161ki vikar). Romanje vodi Milan voja\u0161ki kaplan) in Ingrid s turisti\u010dne agencije Marco Polo. Izvemo, da imamo v svoji sredi brigadirja Bojana Pograjca. Je eden izmed generalov v slovenski vojski. Med vo\u017enjo klepetamo in grizljamo drobne prigrizke. Popoldan prispemo v Sieno, ki se nahaja v pokrajini Toskana. Pravijo, da spada med najo\u010darljivej\u0161a srednjeve\u0161ka mesta. Sredi\u0161\u010de mesta je Piazza del Campo, trg, na katerem organizirajo Palio<\/a>, najznamenitej\u0161o in najbolj obiskano prireditev v Italiji<\/a>. Nato se pe\u0161 odpravimo v mesto in se najprej ustavimo na trgu Campo, ki ga obkro\u017eata dve pala\u010di: Piccolomini in Sansedoni. Prijeten trg, na katerem le\u017eijo \u0161tevilni mladi, me prevzame. Del skupine se odpravi proti stolnici ali Duomo kot ji re\u010dejo. Pred nami zasije bel gotski biser, ki mi jemlje dih. Pro\u010delje je bogato okra\u0161eno.\u00a0 Naredimo nekaj fotografij, nato se odpravimo v notranjost. O\u010dara me \u010dudovita gotska pri\u017enica, delo Giovannija Pisana. Duomo je poln umetni\u0161kih del. Ogledamo si tudi \u010dudovito poslikano knji\u017enico z inkunabulami med katere sodijo Graduali in Antifonariji s fantasti\u010dnimi poslikavami. Skrivaj naredim nekaj fotografij. Ker nimamo veliko \u010dasa si na hitro ogledamo \u0161e osmerokotno krstilnico. S Tonetom se potem lo\u010diva od skupine in se vrneva na trg. Na nebu zagledava \u010drne oblake, zato se napotiva v eno od restavracij na trgu, da se skrijeva pred de\u017ejem. Pijeva kavo in \u010daj medtem, ko se de\u017e usuje nad Sieno. Spet se zberemo na znamenitem trgu in se odpravimo proti cerkvi svetnice Katarine Sienske. Cerkev je bila ve\u010dkrat prezidana in hrani relikvije sv. Katarine. Ob vstopu me navdu\u0161ijo izjemno barviti vitraji in preprostost notranjosti. Do relikvij nimam prav navdu\u0161enja, ugotovim pa, da padem na kolena pred njeno balzamirano glavo. Deluje nekako misti\u010dno in zelo duhovno. Priporo\u010dim ji svoje \u017eivljenje in dru\u017eino. Mogo\u010dni vtis njenega duha me spremlja \u0161e kar nekaj \u010dasa zatem, ko sem \u017ee na avtobusu in se vozimo proti Rimu.\u00a0 Jo\u017ee prebere njeno \u017eivljenjsko zgodbo in nam podrobneje predstavi duhovno pot, ki jo je prehodila. Sv. Katarina je \u017ee s \u0161estimi leti imela videnja, zgodaj je vstopila v samostan in se misti\u010dno zaro\u010dila s Kristusom.\u00a0 Umrla je stara komaj 33 let. Imela je izjemen vpliv na pape\u017ee, saj je pomagala, da so iz avignonskega pregnanstva pri\u0161li nazaj v Rim. Na avtocesti nas pere de\u017e. Vmes opazujem nasade akacije, \u017euke, maka. Vse cveti.<\/p>\n

Dan zaklju\u010dimo v Rimu, kamor prispemo v ve\u010dernih urah. Na\u0161 hotel je na obrobju mesta, zato se bomo odslej premikali po Rimu s podzemno \u017eeleznico. Ve\u010derjo imamo v eni izmed restavracij, ki se nahaja nekoliko vstran od hotela. Vzdu\u0161je je dobro, hrana okusna. Tone nima pripomb. Za mizo sedimo z vikarjem, voja\u0161kimi duhovniki in brigadirjem Bojanom. K ve\u010derji pijemo okusno rde\u010de vino in kramljamo. Lepo se je spoznavati. Vsi smo dobre volje. Po napovedih gospoda vikarja nas jutri \u010daka naporen dan. Kljub temu ne grem spat zgodaj. No\u010dna ptica, kaj ho\u010demo.\u00a0 Buona notte, Rim.<\/p>\n

Sreda, 27. 4. 2010 Vatikan in sre\u010danje s pape\u017eem<\/em><\/strong><\/p>\n

Zgodaj zjutraj se odpravimo v Vatikan. Na cesti so zastoji in obti\u010dimo. Tudi s podzemno traja vo\u017enja kar nekaj \u010dasa. Zamujamo. Ko prispemo v Vatikan, ki mogo\u010dno zasije pred nami, izvemo, da so na\u0161e sede\u017ee \u017ee oddali. Milan in Jo\u017ee urejata podrobnosti. Nekako se nas le usmilijo in nas usmerijo proti trgu sv. Petra, \u010disto pred pro\u010delje bazilike. Pape\u017eu bomo sedeli za hrbtom. Bolje to kot ni\u010d. Vseeno smo dovolj blizu. Pribli\u017eno ena ura je do avdience, vendar je ve\u010dina ljudi \u017ee na svojih mestih. Trg sv. Petra je pisan in poln ljudi iz razli\u010dnih dr\u017eav. Pravi mali Babilon. Vsi smo v veselem pri\u010dakovanju. Pred nami sedijo \u010dastne sestre, na na\u0161i desni mladoporo\u010denci. Sonce \u017ege in nestrpno pri\u010dakujemo svetega o\u010deta. Sre\u010da, da imava s sabo de\u017enik, da se vsaj malo obraniva sonca. Na\u0161a zamuda ima tudi svetlej\u0161o plat, saj nam ni treba \u010dakati na pape\u017ea tako dolgo kot ostalim. Resda nimamo prvih sede\u017eev, a je tudi ta lega kar dobra. Vsekakor smo \u010disto blizu (bli\u017ee najbr\u017e ne bom nikoli). Po\u010dutim se kraljevsko. Po vr\u0161anju med mno\u017eico zaslutim, da Benedikt XVI. prihaja v svojem papamobilu. Na trgu se sli\u0161ijo vzkliki, zastave vihrajo in mno\u017eica se premika. Res je biti milost tam in to do\u017eiveti. Kar nekaj \u010dasa se vozi med ljudmi, nakar se le zapelje proti odru. Stopim na stol in zagledam stoje\u010do postavo v belem, ki se mi bli\u017ea. \u017divel, pape\u017e! Sveti o\u010de sestopi iz avtomobila proti mikrofonom. \u010castne sestre poskakujejo od navdu\u0161enja in visoko dvignejo transparent. Sledi pozdrav in berilo iz 1 Kor 13, o ljubezni v ve\u010d jezikih. Ljubezen je potrpe\u017eljiva, je dobrotljiva\u2026 Ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse veruje, vse upa, vse prena\u0161a. Ljubezen nikoli ne mine\u2026 Po\u0161iljam MMS-e. Sledi pape\u017eev nagovor. Nagovori tudi Slovence z besedo o velikono\u010dnem in\u00a0 vstalem Jezusu Kristusu. Hvala, dragi o\u010de. Za\u010duda, je kar dolg. Pozdravi tudi Hrvate in jim naro\u010di naj molijo za duhovnike. Vmes pozdravljajo romarje tudi drugi spremljevalci pape\u017ea. Sre\u010dna sem. Po pribli\u017eno eni uri se avdienca kon\u010da. S Tonetom ga \u010dakava pred baziliko, ko se bo vra\u010dal nazaj v svoje prostore. Po\u010dasi se dogajanje odvije. Tone fotografira papamobil, ki se pribli\u017euje s svetim o\u010detom. \u010cisto blizu je. Lahko opazi\u0161 njegove tople o\u010di. Blagoslavlja nas. Kak\u0161en trenutek! Gospod, hvala ti! Ne morem verjeti, da sem res tukaj, v sredi\u0161\u010du kr\u0161\u010danstva in kr\u0161\u010danske zgodovine. Kon\u010dno se za njim zaprejo vrata. Na\u0161a skupina pa se ponovno zbere za nadaljnje ogledovanje Rima. Pe\u0161 se odpravimo proti angelskemu gradu, ki je povezan z vatikansko pala\u010do in stoji ob reki Tiberi, \u010dez katero poteka angelski most s kipi angelov. Angelski grad je danes muzej, prvotno pa je bil mi\u0161ljen kot mavzolej, ki ga je pri\u010del graditi cesar Hadrijan. Pre\u010dkamo most in se pe\u0161 odpravimo proti trgu Piazza Navona. Sredi trga je znameniti Berninijev vodomet rek. Na trgu so prijazne gostilnice in ogromno turistov. Vodi\u010dka Ingrid pove, da tukaj prevladujejo dobre cene. Z Jo\u017eetovimi sestrami si privo\u0161\u010dimo sladoled in zelo drag capuccino. Za du\u0161o. Tudi kak\u0161na fotografija nastane medtem, ko u\u017eivamo. Na\u0161a naslednja to\u010dka je Panteon. Polovico fasade je v odrih. Vstopimo in ob\u010dudujemo notranjost. Svetloba prihaja iz edine odprtine na vrhu kupole. Poslikamo Rafaelov grob. Od tam naprej do Fontane di Trevi. Mogo\u010dna je in okrog nje se gnete turistov. Na dnu vodnjaka le\u017ei vse polno kovancev. Nimam \u017eelje, da bi ga tudi jaz odvrgla. Molitev se mi zdi bolj\u0161e oro\u017eje. Pozni smo, ker nas v Vatikanu \u010daka \u0161e ma\u0161a, zato odhitimo do \u0160panskih stopnic, ki so okra\u0161ene s prekrasnimi vijoli\u010dnimi cvetovi, kjer se fotografiramo. Lepo je in vsepovsod mrgoli ljudi. To je Rim. Odhitimo na podzemno in v Vatikan. Ma\u0161o je z nami daroval Matej Leskovar. Sledi ve\u010derja, dobro vino in spanje. Jutri nas \u010daka nov dan in pester dan. Komaj \u010dakam. Pozabljam na utrujenost in na to, da bom bolj malo spala. Moje veselje je usmerjeno k ve\u010dnemu Rimu in njegovi zgodovini.<\/p>\n

\u010cetrtek, 28. 4. 2010 Sv. ma\u0161a s kardinalom<\/em><\/strong><\/p>\n

Zgodaj vstanemo in zajtrkujemo kar v avtobusu. Mobilni zajtrk.\u00a0 Ob 8. uri moramo biti v Vatikanu, kjer bomo darovali ma\u0161o s kardinalom Rodetom. Od Jo\u017eeta izvem, da ima sedaj, ko je kardinal naziv eminenca. Tudi prav. V Vatikan se peljemo s podzemno. Te\u017eko stojim, vendar so vsa sedi\u0161\u010da zasedena. Hitimo na trg sv. Petra, v objem znamenite Berninijevega polelipti\u010dnega stebri\u0161\u010da. V Rimu je \u0161e zelo mirno. Nekaj turistov \u017ee kro\u017ei naokoli, vendar \u0161e ni gne\u010de. Mirno gremo \u010dez detektorje in pravo\u010dasno pridemo na svoja mesta. Ma\u0161a bo potekala na glavnem oltarju bazilike sv. Petra. Kak\u0161na milost. Bojan me prosi, \u010de bi mu pomagala pri darilih za kardinala. Privolim. Dobil bo kristalni kro\u017enik z odlikovanjem in poezijo generala Maistra. Kardinal vstopi impozantno in ma\u0161a se pri\u010dne. Klemen bere berilo, Matej evangelij. Soma\u0161uje tudi Jo\u017ee. Kardinal nam polo\u017ei na srce besede iz evangelija: Vi ste sol zemlje, vi ste lu\u010d sveta, in \u010de se sol spridi, s \u010dim se bo solila? Opozori na tri temelje: pravilno razumljena zgodovina, dru\u017eina in vera. Iz njegovih besed veje zanos in ponos. O\u010di se mu toplo zaiskrijo, ko mu izro\u010diva darila. Bojan opozori \u0161e na skriti svet generala Maistra, ki je bil v bistvu veren \u010dlovek. Tudi sama imam milost, da mu stisnem roko. Postaral se je in postal rahlo sklju\u010den. Zdi se mi, da je pridobil tudi kak\u0161en kilogram ve\u010d, a kaj bi to. Zdaj gotovo bolj mirno \u017eivi, kot v Sloveniji, \u010deprav omeni, da jo budno spremlja. \u0160e skupinska slika na stopnicah pred baziliko, ki jih odprejo na kardinalovo \u017eeljo, samo za nas, nakar se poslovimo. Tone odide z ekipo na obisk \u0161vicarske garde, jaz pa z Jo\u017eetovo sestro Marinko na grob Janeza Pavla II. Ko se pribli\u017eava grobu zagledava ljudi in \u010dastne sestre, ki tam molijo. Ne ustavljava se prav dolgo, kratko pa vseeno zmoliva. V kripti vlada jutranja tihota. Dobro se po\u010dutim, tam ob grobu tega svetega mo\u017ea. Izro\u010dim mu svoje pro\u0161nje. Nekateri so od\u0161li na kupolo, midve z Marinko pa se sprehodiva \u0161e do Michelangelove Pieta. Presunljivo lepo. Tudi tukaj se \u017ee gnetejo ljudje. Konec je jutranje idile in miru. Skupine turistov \u017ee vstopajo in izstopajo skozi velika mogo\u010dna vrata bazilike. Ko se s Tonetom najdeva sledi pavza za kavo. Kon\u010dno. Zatem vstopimo v podzemno in se odpravimo proti Koloseju in Rimskem forumu. Kolosej, najve\u010dji izmed vseh amfiteatrov, je impozanten v svoji velikosti in mogo\u010dnosti. Gradili so ga judovski su\u017enji. Ogledujemo si ga od zunaj, ker je vstopnina kar draga. Sonce pripeka in utrujena sem, zato sedem na rob slavoloka. Oh, kak\u0161no olaj\u0161anje. Vmes grizljam krekerje in pijem vodo. Tukaj si je vladarska sla po krvi dajala du\u0161ka. Klanje v areni je bilo dovoljeno vse do leta 523. Tone se odpravi okrog Koloseja, jaz pa obsedim v senci. Nisem edina. Naslednji je od strani na ogled Forum romanum, ki se razteza v dolini. Sredi so ru\u0161evine anti\u010dnih ostankov. Zelo impozantno. Naredim nekaj fotografij. Podamo se naprej proti Bene\u0161kemu trgu ali Piazza Venezia kot ga imenujejo Italijani, ki predstavlja sredi\u0161\u010de Rima. Bene\u0161ka pala\u010da je bila pape\u0161ka rezidenca do l. 1564, ko je pri\u0161la v roke Bene\u010danov. Poslopje je belo kot kak\u0161en srednjeve\u0161ki grad.\u00a0 Postanek za kavo. Nekaj kasneje izvem, da je bila ta kava ena izmed dra\u017ejih v Rimu. Pla\u010dal je vikar Jo\u017ee. Iz Bene\u0161kega trga smo od\u0161li na Palatin, nato pa k cerkvi sv. Klemena, ki je najzanimivej\u0161a in najbolj ohranjena stara rimska cerkev. Posve\u010dena je pape\u017eu sv. Klemenu, tretjemu nasledniku sv. Petra. Sv. Klemen je bil pregnan na Krim, kjer je tudi umrl. Poleg zgornje obstaja tudi spodnja cerkev. Cerkev name naredi mogo\u010den vtis. Ima \u010dudovit mozaik in \u0161e mnogo tega. Odpravimo se \u0161e do na\u0161e zadnje to\u010dke \u2013 Lateranske bazilike. Skrajno desno na trgu je osmerokotna krstilnica, levo od njega Lateranska bazilika z dvema zvonikoma in pala\u010da, kjer so prebivali pape\u017ei skoraj tiso let. V njej je \u017eivelo 161 pape\u017eev, vse do pregnanstva v Avignon. Lateranska bazilika je mogo\u010dna, osupnem. Razdeljena je na pet ladij. Vsepovsod se ble\u0161\u010di zlata barva. Barva Boga. Na sredini me presenetita ogromna kipa apostolov Petra in Pavla. Poleg bazilike si nekoliko vstran ogledamo \u0161e svete stopnice. Ljudje molijo in se kle\u010de povzpenjajo na vrh. Mi gremo gor zgolj pe\u0161. Mudi se na ve\u010derjo in po\u0161teno la\u010dni smo \u017ee. Kak\u0161na bo pa danes pa\u0161ta?<\/p>\n

Petek, 30. 04. 2010\u00a0\u00a0 Bazilike, bazilike<\/em><\/strong><\/p>\n

Ojoj, petek je \u017ee. Peljemo se\u00a0 v Kalistove katakombe po znani Apijski cesti.Po njej sta hodila tudi sv. Peter in sv. Pavel, ko so ga prijeli. O sv. Pavlu ve\u010d kasneje, ko si bomo ogledali njegovo baziliko zunaj obzidja. Te katakombe so ene izmed najve\u010djih. V njih so pokopani pape\u017ei. Nahajajo se na obrobju Rima med \u010dudovitim zelenjem. \u017de prej sem se odlo\u010dila, da ne grem notri. Ogledala sem si jih \u017ee leta nazaj, ko sem Rim obiskala z Osnovno \u0161olo Dobrova. Tudi Marinka in Anica se mi pridru\u017eita, Toneta pa zanima ogled. Kupimo kartice in si postre\u017eemo s kavo iz avtomata. Sedimo napol v senc,i napol na soncu. \u010cudovito vreme je in prav dobro se po\u010dutim takole med zelenjem, na kraju, kjer so pokopani kristjani, globoko pod menoj. Jo\u017eetovi sestri sta zelo prijetni in umirjeni punci. Marinka je \u0161e samska, Anica pa poro\u010dena. Zelo toplo je tukaj v Rimu. To sem tudi pri\u010dakovala, zato imam ve\u010dino obla\u010dil s kratkimi rokavi. Premi\u0161ljujem o tem, kako nam je lepo na tem romanju. Koliko milosti in blagoslovov smo dele\u017eni v teh lepih son\u010dnih dneh. Tokrat mi bo Rim res ostal v lepem spominu. Tone s skupino pride iz Katakomb pribli\u017eno \u010dez eno uro. Poi\u0161\u010demo avtobus in se odpeljemo do podzemne, nato pa proti baziliki sv. Pavla izven obzidja, ki je ena od velikih \u0161tirih bazilik Rima. Najprej poi\u0161\u010dem toaletne prostore, nato pa se pridru\u017eim skupini. Pavlova bazilika je mogo\u010dna. Fotografiram se pred svetimi vrati. Kot vse bazilike ima tudi ta bogato notranjost. Molim na Pavlovem grobu. Pavlov grob le\u017ei pod Baziliko sv. Pavla zunaj obzidja, ki so jo zgradili blizu kraja, kjer so sv. Pavla obglavili. Lansko leto smo praznovali leto apostola Pavla, v spomin na 2000 –\u00a0 letnico njegovega rojstva. Nekaj \u010dasa nazaj so na\u0161li Pavlov grob z njegovimi ostanki. Pape\u017e Benedikt je potrdil, da gre za ostanke, ki segajo v 1. stoletje.\u00a0 Ob baziliki je tudi \u010dudovit kri\u017eni hodnik s pisanim stebri\u0161\u010dem in vrtom. Po ogledu te bazilike se odpravimo \u0161e k zadnji – Mariji Sne\u017eni. Njeno ime je nastalo po legendi. Rimski patricij Janez in njegova \u017eena nista imela otrok. Sklenila sta, da za dedinjo postavita Gospodovo mater Marijo. V namen sta veliko molila. Iz 4. na 5. avgust pono\u010di se jima je Marija prikazala v sanjah in jima velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo zjutraj le\u017eal sneg. Enake sanje je imel takratni pape\u017e Liberij, ki je cerkev vodil od l. 352-366. Zgodaj zjutraj so na\u0161li gri\u010d Eskvilin sredi poletja pokrit s snegom. Ble\u0161\u010de\u010de beli sneg je simbol Marijine brezmade\u017ene \u010distosti. In prav na oltar te bazilike je pape\u017e Hadrijan II. polo\u017eil slovanske bogoslu\u017ene knjige, ko je sv. Metodu odobril njihovo rabo. Ogledamo si \u0161e to zadnjo izmed \u0161tirih velikih bazilik. Tukaj je tudi grob sv. Hieronima, ki pa si ga \u017eal zaradi prenove nismo ogledali. Prijetno utrujeni smo se z Jo\u017eetom, Milanom, Matejem, Bojanom in \u0161e z enim zakonskim parom podali na kosilo v eno izmed restavracij v bli\u017eini bazilike. Ob prijetnem kramljanju in gurmanskih u\u017eitkih smo si odpo\u010dili od rahle utrujenosti ogledov. Popoldan smo imeli prosto za nakupe. S Tonetom sva zavila v rimske ulice ob Vatikanskem obzidju. Kupila sva nekaj drobnih spomin\u010dkov in polizala sladoled. Ob \u0161estih zve\u010der smo imeli ma\u0161o v eni izmed kapel zunaj stebri\u0161\u010da. Ma\u0161eval je namestnik generalnega vikarja Matej Jakopi\u010d. Matej pridiga tako, da stopi iz prezbiterija k ljudem. Na koncu smo zapeli \u0160ifrerjevo\u00a0 pesem: Za prijatelje si je treba \u010das vzet. Po ma\u0161i smo se odpeljali na ve\u010derjo in potem v hotel. Pred nami je bila zadnja no\u010d v Rimu. Jutri bomo potovali proti Assiziju in potem domov. Vse lepo enkrat mine. Smo pa bogatej\u0161i za veliko vtisov. Bojim se, da vsega, kar vidimo, sploh ne moremo vsrkati, ker si vse ogledujemo v naglici. Teh nekaj dni je premalo, da bi se lahko bolj poglabljali v detajl. Rim je tako bogat, da ni koti\u010dka, kjer se ne bi sre\u010dal z izjemno zgodovino. Kar pa v Rimu zagotovo dobi\u0161 je vtis mogo\u010dnega rimskega imperija.<\/p>\n

Sobota, 1. 5. 2010\u00a0\u00a0 Moj Assizi<\/em><\/strong><\/p>\n

Po zajtrku se napotimo proti Assiziju. Komaj \u010dakam, da pridemo v to \u010dudovito umbrijsko mesto sv. Fran\u010di\u0161ka. V mislih preletim vse knjige, ki sem jih brala o sv. Fran\u010di\u0161ku. To je svetnik, ki je navdihoval \u0161tevilne pisce. Zame najlep\u0161a je gotovo Bo\u017eji ubo\u017eec, gr\u0161kega pisatelja Kazantzakisa. Vzdihoval sem ob njej in po\u017eirala magi\u010dne stavke in besede, ki so v svojevrstni govorici opisovale \u017eivljenje tega velikega svetnika. Dan je son\u010den in topel, tako kot prej\u0161nji dnevi. Na poti se pripravljamo za ma\u0161o, ki bi jo naj imeli v samem Assiziju. Tokrat smo zgodnji, zato se ustavimo \u017ee spodaj v cerkvi Santa Maria degli Angeli, kjer je Porcjunkula in Fran\u010di\u0161kove relikvije. Skoraj pol ure \u010dakam na strani\u0161\u010de. Zelo na hitro si ogledam\u00a0 mogo\u010dno cerkev. V naglici fotografiram Porcjunkulo, \u010deprav je prepovedano, nato pa odhitim na avtobus. Na stotiso\u010de ljudi prihaja leto za letom v to srednjeve\u0161ko mestece pod goro Subasio, da bi vsaj malo ob\u010dutili tisto sonce, ki je obdajalo \u017eivljenje in delo sv. Fran\u010di\u0161ka. Zaradi ogleda te cerkve zamudimo ma\u0161o v samem Assiziju. Kot nala\u0161\u010d smo padli v hud promet. Povrh vsega so nas poslali na drugo parkiri\u0161\u010de, tako da moramo pre\u010dkati celo mesto preden pridemo do bazilike sv. Fran\u010di\u0161ka. Assizi je mesto za du\u0161o. Li\u010dne, strnjene srednjeve\u0161ke hi\u0161e s \u0161tevilnimi ro\u017eami \u010dudovito zaokro\u017eajo pisano podobo tega mesteca. Hi\u0161e so enonadstropne, spodaj so prijetni majhni lokali s spomin\u010dki. Ko prispemo do bazilike, ki se v svoji beli barvi razprostira na koncu mesta izvemo, da smo prepozni za ma\u0161o. Na\u0161i duhovniki se dogovorijo, da bo ma\u0161a zve\u010der v \u0160tandre\u017eu, nam pa dajo\u00a0 nekaj odmora za ogled bazilike in mesta. V baziliki se nahaja zgornja in spodnja bazilika. Zgoraj so znamenite Giottove freske, spodaj pa \u0161e kripta sv. Fran\u010di\u0161ka. Fran\u010di\u0161kov grob naredi name zelo mogo\u010den vtis. Reka ljudi stoji v vrsti in se po pol\u017eje premika do groba. Ni \u010dasa, da bi se tam zadr\u017eala kaj dlje. Na hitro zmolim, nato pojdem naprej. Stojim pred svojim najdra\u017ejim svetnikom in ob\u010dutkov se ne da popisati. Ostala bi tukaj nekaj \u010dasa, v tem prelepem kraju. Ob njem in sv. Klari. Do konca \u017eivljenja je iz poni\u017enosti ostal diakon. Blagor Assiziju, da je imelo tak\u0161nega svetnika. Patri ves \u010das na glas prosijo ljudi za ti\u0161ino. Ljudje pa tak\u0161ni kot smo, \u010debljamo med seboj vse mogo\u010de. Po ogledu bazilike greva s Tonetom malo po mestu. Usedeva se na sendvi\u010d in kavo. Spotoma kupiva nekaj spomin\u010dkov za najine doma\u010de. Oba sva dobro razpolo\u017eena in zadovoljna. Izpred plo\u0161\u010dadi pred Fran\u010di\u0161kovo baziliko je prekrasen pogled na umbrijske zelene gri\u010de. To so zares lepi kraji. V\u010dasih se stvari zaradi nepredvidenih zapletov zapletejo na bolj\u0161e. Tako bomo imeli ma\u0161o in \u0161e Assizi smo si ogledali, \u010deprav slednje ni bilo v planu. Popoldan nadaljujemo vo\u017enjo proti Sloveniji. Na avtobusu je \u017eivahno. Jo\u017ee izbira \u017ertve za sodelovanje pri ma\u0161i, Milan pripoveduje \u0161ale. \u017de vse dni jih stresa in ne vemo, od kje jih jemlje. Majda nam vmes recitira Cankarjevo Kamrico. Zve\u010der prispemo v \u0160tandre\u017e, kjer imamo ma\u0161o. Nagovori nas tudi doma\u010di \u017eupnik in nam razdeli knji\u017eico z opisom \u0161tandre\u017eke \u017eupnije. Midva s Tonetom imava zahvale in pro\u0161nje. Na koncu se zahvaliva vsem odgovornim za to lepo romanje, ki ga bomo gotovo \u0161e dolgo nosili v srcu. Na parkiri\u0161\u010du, pred voja\u0161nico Franc Rozman Stane, tam kjer smo pri\u010deli svoje potovanje, se poslovimo v prijateljskem vzdu\u0161ju in si stisnemo roke.<\/p>\n

Potopis napisala Zdenka Su\u0161ec<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Romanje Rim 2010 Torek, 26. 4 2010 \/ Iz Ljubljane do Rima Zjutraj te\u017eko vstanem, ker sem se odpravila spat v zgodnjih jutranjih urah. Pospravim zadnje stvari v kov\u010dek in ga zaprem. Janez (na\u0161 prijatelj) \u017ee \u010daka na naju v avtomobilu, ker je mislil, da je odhod\u00a0 ob 5. 30 uri. Skupaj se odpravimo proti voja\u0161nici Franc Rozman Stane. V sebi \u010dutim malce nemira pred potovanjem. Ne dajem mu velike pozornosti, da se ne bi razrastel. Ve\u010dina potnikov je \u017ee tam, ko prispemo do avtobusa. Poslovimo se. Rezerviram si sede\u017e v spodnjem nadstropju in po\u010dakam na Toneta. Nekaj minut po \u0161esti zapustimo Ljubljano. Pred nama za mizo sedita Barbara (zdravnica) in Jo\u017ee (voja\u0161ki vikar). Romanje vodi Milan voja\u0161ki kaplan) in Ingrid s turisti\u010dne agencije Marco Polo. Izvemo, da imamo v svoji sredi brigadirja Bojana Pograjca. Je eden izmed generalov v slovenski vojski. Med vo\u017enjo klepetamo in grizljamo drobne prigrizke. Popoldan prispemo v Sieno, ki se nahaja v pokrajini Toskana. Pravijo, da spada med najo\u010darljivej\u0161a srednjeve\u0161ka mesta. Sredi\u0161\u010de mesta je Piazza del Campo, trg, na katerem organizirajo Palio, najznamenitej\u0161o in najbolj obiskano prireditev v Italiji. Nato se pe\u0161 odpravimo v mesto in se najprej ustavimo na trgu Campo, ki ga obkro\u017eata dve pala\u010di: Piccolomini in Sansedoni. Prijeten trg, na katerem le\u017eijo \u0161tevilni mladi, me prevzame. Del skupine se odpravi proti stolnici ali Duomo kot ji re\u010dejo. Pred nami zasije bel gotski biser, ki mi jemlje dih. Pro\u010delje je bogato okra\u0161eno.\u00a0 Naredimo nekaj fotografij, nato se odpravimo v notranjost. O\u010dara me \u010dudovita gotska pri\u017enica, delo Giovannija Pisana. Duomo je poln umetni\u0161kih del. Ogledamo si tudi \u010dudovito poslikano knji\u017enico z inkunabulami med katere sodijo Graduali in Antifonariji s fantasti\u010dnimi poslikavami. Skrivaj naredim nekaj fotografij. Ker nimamo veliko \u010dasa si na hitro ogledamo \u0161e osmerokotno krstilnico. S Tonetom se potem lo\u010diva od skupine in se vrneva na trg. Na nebu zagledava \u010drne oblake, zato se napotiva v eno od restavracij na trgu, da se skrijeva pred de\u017ejem. Pijeva kavo in \u010daj medtem, ko se de\u017e usuje nad Sieno. Spet se zberemo na znamenitem trgu in se odpravimo proti cerkvi svetnice Katarine Sienske. Cerkev je bila ve\u010dkrat prezidana in hrani relikvije sv. Katarine. Ob vstopu me navdu\u0161ijo izjemno barviti vitraji in preprostost notranjosti. Do relikvij nimam prav navdu\u0161enja, ugotovim pa, da padem na kolena pred njeno balzamirano glavo. Deluje nekako misti\u010dno in zelo duhovno. Priporo\u010dim ji svoje \u017eivljenje in dru\u017eino. Mogo\u010dni vtis njenega duha me spremlja \u0161e kar nekaj \u010dasa zatem, ko sem \u017ee na avtobusu in se vozimo proti Rimu.\u00a0 Jo\u017ee prebere njeno \u017eivljenjsko zgodbo in nam podrobneje predstavi duhovno pot, ki jo je prehodila. Sv. Katarina je \u017ee s \u0161estimi leti imela videnja, zgodaj je vstopila v samostan in se misti\u010dno zaro\u010dila s Kristusom.\u00a0 Umrla je stara komaj 33 let. Imela je izjemen vpliv na pape\u017ee, saj je pomagala, da so iz avignonskega pregnanstva pri\u0161li nazaj v Rim. Na avtocesti nas pere de\u017e. Vmes opazujem nasade akacije, \u017euke, maka. Vse cveti. Dan zaklju\u010dimo v Rimu, kamor prispemo v ve\u010dernih urah. Na\u0161 hotel je na obrobju mesta, zato se bomo odslej premikali po Rimu s podzemno \u017eeleznico. Ve\u010derjo imamo v eni izmed restavracij, ki se nahaja nekoliko vstran od hotela. Vzdu\u0161je je dobro, hrana okusna. Tone nima pripomb. Za mizo sedimo z vikarjem, voja\u0161kimi duhovniki in brigadirjem Bojanom. K ve\u010derji pijemo okusno rde\u010de vino in kramljamo. Lepo se je spoznavati. Vsi smo dobre volje. Po napovedih gospoda vikarja nas jutri \u010daka naporen dan. Kljub temu ne grem spat zgodaj. No\u010dna ptica, kaj ho\u010demo.\u00a0 Buona notte, Rim. Sreda, 27. 4. 2010 Vatikan in sre\u010danje s pape\u017eem Zgodaj zjutraj se odpravimo v Vatikan. Na cesti so zastoji in obti\u010dimo. Tudi s podzemno traja vo\u017enja kar nekaj \u010dasa. Zamujamo. Ko prispemo v Vatikan, ki mogo\u010dno zasije pred nami, izvemo, da so na\u0161e sede\u017ee \u017ee oddali. Milan in Jo\u017ee urejata podrobnosti. Nekako se nas le usmilijo in nas usmerijo proti trgu sv. Petra, \u010disto pred pro\u010delje bazilike. Pape\u017eu bomo sedeli za hrbtom. Bolje to kot ni\u010d. Vseeno smo dovolj blizu. Pribli\u017eno ena ura je do avdience, vendar je ve\u010dina ljudi \u017ee na svojih mestih. Trg sv. Petra je pisan in poln ljudi iz razli\u010dnih dr\u017eav. Pravi mali Babilon. Vsi smo v veselem pri\u010dakovanju. Pred nami sedijo \u010dastne sestre, na na\u0161i desni mladoporo\u010denci. Sonce \u017ege in nestrpno pri\u010dakujemo svetega o\u010deta. Sre\u010da, da imava s sabo de\u017enik, da se vsaj malo obraniva sonca. Na\u0161a zamuda ima tudi svetlej\u0161o plat, saj nam ni treba \u010dakati na pape\u017ea tako dolgo kot ostalim. Resda nimamo prvih sede\u017eev, a je tudi ta lega kar dobra. Vsekakor smo \u010disto blizu (bli\u017ee najbr\u017e ne bom nikoli). Po\u010dutim se kraljevsko. Po vr\u0161anju med mno\u017eico zaslutim, da Benedikt XVI. prihaja v svojem papamobilu. Na trgu se sli\u0161ijo vzkliki, zastave vihrajo in mno\u017eica se premika. Res je biti milost tam in to do\u017eiveti. Kar nekaj \u010dasa se vozi med ljudmi, nakar se le zapelje proti odru. Stopim na stol in zagledam stoje\u010do postavo v belem, ki se mi bli\u017ea. \u017divel, pape\u017e! Sveti o\u010de sestopi iz avtomobila proti mikrofonom. \u010castne sestre poskakujejo od navdu\u0161enja in visoko dvignejo transparent. Sledi pozdrav in berilo iz 1 Kor 13, o ljubezni v ve\u010d jezikih. Ljubezen je potrpe\u017eljiva, je dobrotljiva\u2026 Ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse veruje, vse upa, vse prena\u0161a. Ljubezen nikoli ne mine\u2026 Po\u0161iljam MMS-e. Sledi pape\u017eev nagovor. Nagovori tudi Slovence z besedo o velikono\u010dnem in\u00a0 vstalem Jezusu Kristusu. Hvala, dragi o\u010de. Za\u010duda, je kar dolg. Pozdravi tudi Hrvate in jim naro\u010di naj molijo za duhovnike. Vmes pozdravljajo romarje tudi drugi spremljevalci pape\u017ea. Sre\u010dna sem. Po pribli\u017eno eni uri se avdienca kon\u010da. S Tonetom ga \u010dakava pred baziliko, ko se bo vra\u010dal nazaj v svoje prostore. Po\u010dasi se dogajanje odvije. Tone fotografira papamobil, ki se pribli\u017euje s svetim o\u010detom. \u010cisto blizu je. Lahko opazi\u0161 njegove tople o\u010di. Blagoslavlja nas. Kak\u0161en trenutek! Gospod, hvala ti! Ne morem verjeti, da sem res tukaj, v sredi\u0161\u010du kr\u0161\u010danstva in kr\u0161\u010danske zgodovine. Kon\u010dno se za njim zaprejo vrata. Na\u0161a skupina pa se ponovno zbere za nadaljnje ogledovanje Rima. Pe\u0161 se odpravimo […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":3923,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5587"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5587"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5587\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5879,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5587\/revisions\/5879"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3923"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.modest.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5587"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}