Dragi bratje in sestre!<\/p>\n
Zahvaljujem se Gospodu, da lahko obhajam to sveto ma\u0161o, ko za\u010denjam petrinsko slu\u017ebo na slovesni praznik sv. Jo\u017eefa, mo\u017ea Device Marije in zavetnika vesoljne Cerkve. To sovpadanje je zelo pomenljivo, je pa tudi godovni dan mojega \u010dastitljivega predhodnika: blizu smo mu z molitvijo, polno naklonjenosti in hvale\u017enosti.<\/p>\n
Prisr\u010dno pozdravljam brate kardinale in \u0161kofe, duhovnike, diakone, redovnike in redovnice in vse verne laike. Za navzo\u010dnost se zahvaljujem tudi predstavnikom drugih Cerkva in cerkvenih skupnosti, kakor tudi predstavnikom judovske skupnosti in drugih verskih skupnosti. Prisr\u010den pozdrav namenjam voditeljem dr\u017eav in vlad, uradnim delegacijam iz mnogih de\u017eel sveta in diplomatskemu zboru.<\/p>\n
V evangeliju smo sli\u0161ali, da je \u00bbJo\u017eef storil, kakor mu je naro\u010dil Gospodov angel in je k sebi vzel svojo \u017eeno.\u00ab V teh besedah je \u017ee vklju\u010deno poslanstvo, ki ga Bog zaupa Jo\u017eefu: poslanstvo biti\u00a0custos,varuh. \u010cigav varuh? Marijin in Jezusov. To pa je varovanje, ki se potem raz\u0161iri na Cerkev, kakor je to poudaril bla\u017eeni pape\u017e Janez Pavel II. takole: \u00bbKakor je sv. Jo\u017eef ljube\u010de skrbel za Marijo in se posve\u010dal veseli nalogi Jezusove vzgoje, tako varuje in brani tudi njegovo skrivnostno telo, Cerkev, ki ji je Marija podoba in vzor\u00ab (Ap. spodb.\u00a0Redemptoris Custos,\u00a01).<\/p>\n
Kako Jo\u017eef izvaja to varovanje? Zelo obzirno, poni\u017eno, v tihoti. Vendar pa z nenehno navzo\u010dnostjo in popolno zvestobo, tudi tedaj, ko ne razume. Od poroke z Marijo do zgodbe z 12-letnim Jezusom v jeruzalemskem templju ju vsak trenutek spremlja s skrbnostjo in vso ljubeznijo. Ob Mariji, svoji \u017eeni, je v vedrih in te\u017ekih trenutkih \u017eivljenja, na poti v Betlehem na popis in v napetih ter veselih urah rojstva; v dramati\u010dnem trenutku bega v Egipt in v zaskrbljenem iskanju sina v templju. In potem v vsakdanjosti nazare\u0161ke hi\u0161e, v delavnici, kjer je Jezusa nau\u010dil svoje obrti.<\/p>\n
Kako \u017eivi Jo\u017eef to svojo poklicanost Marijinega in Jezusovega varuha in varuha Cerkve? V nenehni pozornosti do Boga tako, da je odprt za njegova znamenja, da je na voljo za njegov na\u010drt, ne toliko za svojega. To je tisto, kar je Bog zahteval od Davida, kakor smo sli\u0161ali v prvem berilu: Bog ne \u017eeli hi\u0161e, ki bi jo zgradil \u010dlovek, ampak \u017eeli zvestobo svoji besedi, svojemu na\u010drtu. Bog sam je tisti, ki gradi hi\u0161o, vendar iz \u017eivih kamnov, zaznamovanih z njegovim Duhom. Jo\u017eef je \u00bbvaruh\u00ab, ker zna poslu\u0161ati Boga, ker se pusti voditi njegovi volji, in prav zato je \u0161e bolj dojemljiv za ljudi, ki so mu zaupani. Z realizmom zna brati dogodke. Pozoren je na to, kar ga obdaja. Zna sprejemati kar najmodrej\u0161e odlo\u010ditve. V njem, dragi prijatelji, vidimo, kako se odgovarja na Bo\u017eji klic: z razpolo\u017eljivostjo in pripravljenostjo. Vidimo pa tudi, kaj je sredi\u0161\u010de kr\u0161\u010danske poklicanosti: Kristus! Varujmo Kristusa v svojem \u017eivljenju, da bi lahko varovali druge, da bi varovali stvarstvo.<\/p>\n
Poklicanost varovati pa ne zadeva samo nas, kristjanov, ima razse\u017enost, ki je \u0161e pred tem in ki je preprosto \u010dlove\u0161ka, zadeva vse. To pomeni, da je potrebno varovati vse stvarstvo, lepoto stvarstva, kakor nam je povedano v Prvi Mojzesovi knjigi in kakor nam je pokazal sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki. To pomeni, da spo\u0161tujemo sleherno bo\u017ejo ustvarjenino in okolje, v katerem \u017eivimo. To pomeni, da varujemo ljudi, da skrbimo za vse, za vsakega \u010dloveka, z ljubeznijo. Zlasti za otroke, starej\u0161e, tiste, ki so najbolj krhki in ki so pogosto na obrobju na\u0161ega srca. To pomeni, da skrbimo drug za drugega v dru\u017eini: zakonci naj se vzajemno varujejo, potem naj kot star\u0161i skrbijo za otroke in s \u010dasom naj tudi otroci postanejo varuhi svojih star\u0161ev. To pomeni, da iskreno \u017eivimo svoje prijateljstvo, ki je vzajemno varovanje v zaupanju, v spo\u0161tovanju in v dobrem. V bistvu je vse zaupano \u010dlovekovemu varovanju. To je odgovornost, ki zadeva nas vse. Bodite varuhi Bo\u017ejih darov!<\/p>\n
Kadar pa \u010dlovek ne izpolni svoje odgovornosti varovanja, ko ne skrbimo za stvarstvo in za brate, tedaj dobi prostor uni\u010denje in srce se posu\u0161i. V vsakem zgodovinskem obdobju so, \u017eal, Herodi, ki snujejo na\u010drte za smrt in uni\u010dujejo \u010dlovekovo obli\u010dje.<\/p>\n
Rad bi prosil vse tiste, ki so na odgovornih mestih na podro\u010dju gospodarstva, politike in dru\u017ebe, rad bi prosil vse ljudi dobre volje: bodimo \u00bbvaruhi\u00ab stvarstva, Bo\u017ejega na\u010drta, ki je vpisan v naravo, bodimo varuhi drugega, okolja. Ne pustimo, da bi znamenja uni\u010denja in smrti spremljala pot tega na\u0161ega sveta! Da pa bi \u00bbvarovali\u00ab, moramo znati najprej skrbeti zase. Pomislimo na to, da sovra\u0161tvo, zavist in napuh uma\u017eejo \u017eivljenje! Varovati torej pomeni bdeti nad lastnimi \u010dutenji, nad svojim srcem, kajti prav od tam izhajajo dobri ali slabi nameni, tisti, ki gradijo, in tisti, ki ru\u0161ijo. Ne smemo se bati dobrote, pa tudi ne ne\u017enosti!<\/p>\n
Tukaj dodajam \u0161e eno pripombo: skrb in varovanje zahtevata dobroto, zahtevata, da to \u017eivimo z ne\u017enostjo. V evangelijih se sv. Jo\u017eef poka\u017ee kot mo\u010dan mo\u017e, pogumen, delaven, v njegovem duhu pa se izpostavi velika ne\u017enost, ki ni krepost \u0161ibkega, nasprotno, nakazuje mo\u010d duha in sposobnost pozornosti, so\u010dutja, resni\u010dne odprtosti za drugega, sposobnosti za ljubezen. Ne smemo se bati dobrote in ne\u017enosti!<\/p>\n
Danes skupaj s praznikom sv. Jo\u017eefa obhajamo tudi za\u010detek slu\u017eenja novega rimskega \u0161kofa, Petrovega naslednika, ki nosi tudi neko oblast. Gotovo, Jezus Kristus je dal Petru neko oblast. Za kak\u0161no oblast torej gre? Trojnemu Jezusovemu vpra\u0161anju Petru o ljubezni sledi trojno povabilo: pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce. Nikoli ne pozabimo, da je prava oblast slu\u017eenje in da mora tudi pape\u017e, \u010de ho\u010de izvajati svojo oblast, vedno bolj vstopati v slu\u017eenje, ki ima svoj sijajni vrhunec na kri\u017eu. Gledati mora na poni\u017eno slu\u017eenje sv. Jo\u017eefa, ki je konkretno, bogato z vero, in mora tako kot on razprostreti roke, da varuje vse Bo\u017eje ljudstvo in da z naklonjenostjo in ne\u017enostjo sprejme vse \u010dlove\u0161tvo, \u0161e posebej najbolj uboge, naj\u0161ibkej\u0161e in najmanj\u0161e, tiste, ki jih Matej opi\u0161e v poslednji sodbi o ljubezni: tistega, ki je la\u010den, \u017eejen, ki je tujec, gol, bolan, v je\u010di (prim.\u00a0Mt\u00a025,31\u201346). Samo tisti, ki slu\u017ei z ljubeznijo, zna varovati.<\/p>\n
V drugem berilu govori sveti Pavel o Abrahamu, ki je \u00bbveroval, trden v upanju proti slehernemu upanju\u00ab (Rim\u00a04,18). Trden v upanju proti slehernemu upanju. Tudi ko se nam danes s toliko potezami ri\u0161e sivo nebo, moramo videti lu\u010d upanja. Mi sami moramo dajati upanje. Varovati stvarstvo, vsakega \u010dloveka, s pogledom ne\u017enosti in ljubezni, to pomeni odpreti obzorja upanja, to pomeni odpreti \u017earek lu\u010di sredi tolikih oblakov, to pomeni nositi toplino upanja! Za vernika, za nas kristjane, ki smo kakor Abraham in sveti Jo\u017eef, ima upanje, ki ga nosimo, Bo\u017eje obzorje, ki se nam je odprlo v Kristusu; to upanje je utemeljeno na skali, ki je Bog.<\/p>\n
Varovati Jezusa z Marijo, varovati vse stvarstvo, varovati vsakega \u010dloveka, \u0161e posebej najbolj ubogega, varovati sami sebe: to je slu\u017eenje, ki ga je rimski \u0161kof poklican, da ga opravi. V to slu\u017eenje pa smo vsi poklicani, da za\u017eari zvezda upanja. Varujmo z ljubeznijo to, kar nam je Bog dal.<\/p>\n
Prosim za pripro\u0161njo Device Marije, sv. Jo\u017eefa, sv. Petra in Pavla, sv. Fran\u010di\u0161ka, naj Sveti Duh spremlja moje slu\u017eenje, in vam vsem pravim: Molite zame! Amen.<\/p>\n
pape\u017e Fran\u010di\u0161ek<\/p>\n